Višja šola za elektrotehniko

Današnje inženirke in današnji inženirji oblikujejo našo prihodnost!

Spoštovane obiskovalke/spoštovani obiskovalci, prihodnost se začne danes!

Na oddelku za elektrotehniko izobražujemo inženirke in inženirje, ki so na osnovi svoje solidne elektotehniške izobrazbe za to dobro opremljeni. Svojim učenkam in učencem želimo posredovati najboljšo izobrazbo na področju elektrotehnike in mehanike. To velja predvsem za delo v delavnicah, kjer se učenke in učenci seznanijo z varjenjem in z delom z umetno maso.

Potrudili se bomo, da pokrijemo naraščajoče potrebe po električni energiji in hkrati izboljšamo eficienco strojev, ki jih že uporabljamo. Vedno večje zanimanje in povpraševanje po električnem pogonu zagotavlja dobre poklicne možnosti in zaposlovanje naših absolventk in absolventov.

Izredno pomembna so za nas partnerstva s podjetji Kelag, Infineon in Philips, ki nam omogočajo našo šolo tako dobro opremiti, da odgovarja industrijskim potrebam in zahtevam.

 

Višji oddelek za elektrotehniko (5 let z maturo)

  • Pomembni so za nas: :
    • e-mobiliteta
    • e-skladišča
    • e-industija
  • Zrelostni in diplomski izpit (matura) po petih letih
  • Naziv „inženirke/inženirja“ po treh poklicnih letih

Od šolskega leta 2011/2012 imajo učenci in učenke HTL1 možnost, da obiskujejo razred višje zmogljivosti s težiščem na strojništvo in elektroniko, v katerem spoznavajo povsem nove perspektive angažiranega učenja.

 

Višja šola za elektrotehniko

Obvezna praksa: najmanj 8 tednov pred vstopom v 5. letnik

Uveljavitveno leto: 2018

Porazdelitev semestrskih tedenskih ur:

Porazdelitev semestrskih tedenskih ur

 

Višji oddelek za elektroniko, razred višje zmoglijvosti (5 let z maturo)

  • manjše skupine
  • dodatni tuji jezik: italijanščina ali francoščina
  • trimesečna praksa po 3. letniku
  • izbirna težišča v zadnjem letu
  • zrelostni in diplomski izpit (matura) po petih letih
  • naziv „inženirke/inženirja“ po treh poklicnih letih

 Predmetnik

Obvezna praksa: 3 mesece po 3. letniku

 

Učni načrti:

 

Potem ...

Po šolski izobrazbi na Višji tehniški šoli HTL1 so absolventkam in absolventom odprte poti v gospodarstvo (vedno okoli 300 prostih delovnih mest na htl-absolventen.at in tudi na našem portalu „Job-Portal).

S temeljno izobrazbo je absolventkam in absolventom omogočeno vstopiti v gospodarski poklic na področjih e-mobilitete, mrežne sistemske shrambe, alarmske in varnostne tehnike, pogonske in avtomatizacijske tehnike kot tudi energetske tehnike. Lahko pa se tudi nadaljnjo izobražujejo na univerzah in višjih strokovnih šolah.

Naše absolventke in naši absolventi delajo v naslednjih področjih:

  • Načrtovanje – razvoj
  • Software-Engineering
  • Vodenje projektov
  • Proizvodnja
  • Prodaja
  • Service, Support
  • Zagon

Z zaključeno izobrazbo na Višji tehniški šoli HTL1 je absolventkam in absolventom dovoljena tudi ustanovitev ter vodstvo podjetja. Vključen v zaključeno elektrotehniško izobrazbo je tudi poklic „elektrotehnik“.

 

Možni delodajalci

  • V bližini: ABB, Elin, Flex, Infineon, Philips, Kelag, Mahle, Kapsch, Regro, Schäcke, Siemens, Schrack
  • Na jugu Nemčije: Audi, BMW, Mercedes, Infineon, Porsche, MAN, Siemens
  • Na Južnotirolskem: Microtec (Springer koncern)

 

Dvoletni študij „diplomirane inženirke/diplomiranega inženirja“ na Višji tehniški šoli HTL1 elektrotehnika:

Kdor se zanima za nadaljnjo izobrazbo, ima za le-to od prejšnjega leta naprej edinstveno priložnost, ki je pri učencih in učenkah zelo priljubljena. Višja tehniška šola HTL1 ima z zahodnosaško visoko strokovno šolo (WHZ) pogodbo, ki našim absolventkam in absolventom omogoča pridobivanje naziva „diplomirane inženirke/diplomiranega iženirja“ (brez dodatka „FH“) po dveh letih intenzivnega študija.

Prvo leto poteka kot praksa v industriji in je tudi plačano. Kurikulum, ki temelji na učnem načrtu za elektrotehniko, je zaradi priznavanja dveh šolskih let skrajšan in tako omogoča krajšo študijsko dobo.

Od leta 2016 naprej imajo študentke in študentje, ki so dvoletni študij končali s povprečjem ocen boljše od 2,5, možnost, da nadaljujejo z doktoratom v nemškem mestu Zwickau.

 

 

Kontakt

AV Rüdiger Stonitsch

prof. dipl. inž. dr. Rüdiger STONITSCH
, predstojnik oddelka
M: +43 699 131 605 18
F: +43 463 31 605 23
E: Ta e-poštni naslov je zaščiten proti smetenju. Potrebujete Javascript za pogled.

 

Višja šola za elektrotehniko

 

"Predpogoj vsakega napredka je prepričanje,
da je to, kar je potrebno, mogoče."
(Norman Cousins)

E-mobiliteta – Mi premikamo ljudi

Elektrificiran premik je sklenjena stvar!

Leto 2025: V Evropi obstaja morda še edini proizvajalec (morda dva), ki za svoj program uporablja dizel. Veliki koncerni kot npr. VW te tehnologije že pred letom 2020 ne bodo več izdelovali.

Da, zvok bomo pogrešali! Ne, emocija pa bo ostala. Tesla že dandanes hitreje pospešuje kot številni športni avtomobili. ETH Zürich je leta 2016 z majhnim električnim avtom s pospeškom 100 km/h podrla svetovni rekord. Avto na električni pogon so zgradile/i študentke in študenti – vozila pa ga je ženska.

Naše težišče e-mobiliteta se osredotoča na podvozje, varnostni sistem, autonomno voženje, pogon in pogonsko regulacijo, tok podatkov v vozilih, napolnjenje vozil ter shranjevanje energije.

Te moderne tehniške vsebine preizkušamo v specialno opremljenih laboratorijih in delavnicah.

 

 E-mobiliteta

 E-mobiliteta

 

E-skladišče – Shrani zdaj, uporabi kasneje

Ukvarjamo se s skladiščenjem električne energije od svinčeve baterije do litij-ionske in litij-polimerne baterije. Nove tehnologije skladiščenja električne energije zahtevajo nove sisteme polnjenja in praznjenja.

Take tehnologije skladiščenja so potrebna za avtomobile, čolne in hiše. Naša načrtovana naprava za fotovoltaiko z maksimalno zmogljivostjo 60kWp bo že poleti poskrbela za električno energijo naše šole. Energijo že shranjujemo v novem skladišču. Trenutno uporabljamo PV-napravo s 4kWp za šolske namene.

Seveda električno energijo lahko pridobivamo tudi s hidroelektrarnami ali z vetrnimi elektrarnami.

Ukvarjamo se z energijsko in časovno optimiranim napajanjem, ker smo mnenja, da „porazdeljena skladišča“ predstavljajo rešitev za oskrbo energije v prihodnosti.

 

E-skladišče

 

E-skladišče

 

 

E-industrija – Making life comfortable

Stanovanje leta 2025: Hladilnik avtomatično naroča manjkajoča ali pokvarjena živila, ki jih po sprejemu avtomatizirano hladi – narejen po meri uporabnika. Pomivalni in pralni stroj, ki ju je treba samo redko kdaj napolniti s pralnim sredstvom, delujeta avtomatično v času, ko je tok poceni ali ko ga je odveč.

Energijo, ki jo pridobivamo na strehi s pomočjo sonca in ki je trenutno ne potrebujemo, shranjujemo v elegantnem skladišču, ki visi na steni v kleti ali garaži. Energijo lahko uporabimo ponoči, ko želimo „natočiti“ e-avto, ali jo prodamo dobavitelju energije. Seveda bodo nerednosti vsakdanja – kot tudi neprijavljeni gosti – javljeni na naših mobilnih informacijskih aparatih (nekdaj mobilni telefoni).

Usmerjeni in vodeni bodo tile procesi z mikro kontrolerji, ki jih uporabljajo pri avtomatizacijski tehniki in strokovni informatiki.

 

E-industrija – Mobility

Teme za industrijsko rabo na področju mobilitete so avtomatizacija proizvodne linije do možnosti avtomatizirane izmenjave baterij – na primer pri transportnih robotih.

Usmerjanje in regulacija teh avtomatiziranih postopkov zahtevata temeljno znanje programiranja, ki ga učenke in učenci pridobivajo v teku petletne izobrazbe in z vzporednim poukom „strokovne informacijske tehnike“.

Na področju „mrežne tehnike“ se ukvarjamo s komunikacijo (žično in brezzično) posameznih medsebojnih komponent in z nadrejenimi enotami.

 

E-industrija – razvoj in inovacija

Vse elektrotehnice in vsi elektrotehniki naše šole se v diplomski nalogi posvečajo temam, ki so zanimive za industrijska podjetja.

V teku enoletnega skupinskega dela se učenke in učenci pogostokrat seznanijo z novimi tehniškimi nalogami.

Letos bo nastala transportna naprava za preizkušenje zmogljivosti za napajalne stebre e-avtomobilov ali tudi sistem za upravljanje energije v električnih čolnih, pri katerih se baterije napolnijo preko fotovoltaičnih celic. Na voljo je tudi tok s kopnega, ki uporabnikom nudi energijo 230 voltov.

 

HTL1 Klagenfurt

 

Višja šola za elektrotehniko